Ines je bila luštna bejbika, malce bolj polna kot koščene manekenke in perfektnega obraza. Imela pa je tudi eno zelo zanimivo obsesijo.

Zadnje mesece je živela v Kranju pri svojemu novemu fantu. Spoznala sta se preko spleta in si bila hitro všeč. Ines je že imela izkušnje po tej poti, zanj pa je bilo prvič. Na videz sta bila idealen par, ki je hodil ven, se zabaval, nista bila ljubosumna drug na drugega in redno sta uživala v intimnih trenutkih.

Ime mu je bilo Bor. Bil je prepričan, da je naletel na sanjsko žensko, ki rada seksa in je na splošno videti kot dobiten loterijski listič. Takšen, ko ga pogledaš in se ti zasolzijo oči. Vsaj trikrat na teden je imel solzne oči, ko ga je razvajala s svojimi ustnimi sposobnostmi. Zdelo se mu je, da je ujel najboljšo fafačico na planetu. Njena srčasto polna usta so znala pripraviti popoln vakum in nikoli se ni umikala, ko je hropel, da mu prihaja.

Imel je korenjaka tiste sorte ob katerem punce zažvižgajo in pošteno odprejo oči. Čvrst in vedno pripravljen, je spominjal na nabildanega vojaka z roza čelado na glavi. Verjetno je bil tudi to eden izmed razlogov, da je bil v življenju tako zelo samozavesten. Ines mu je priznala, da so ji všeč samozavestni in odločni moški. Takšni, ki znajo stvari pošteno vzeti v svoje roke.

No, tukaj … pa je očitno malce preslišal njeno sporočilo med vrsticami.

Ines ni hrepenela le po samozavestnih tipih, ampak tudi po malce bolj grobi akciji v postelji. Rada je imela presenečenja in trenutke, ko ljubimec vzame vajeti v svoje roke. Tu pa je Bor žal malce zatajil.

Ines ni bila punca, ki bi se kurbala. Znala je biti zvesta in to pričakovala tudi od partnerja. Ampak, če se je počutila nezadovoljeno in nerazumljeno, je njena lepa glavica pričela razmišljati malce po svoje. Njena precej razposajena mati ji je že od nekdaj govorila, da si mora ženska vzeti tisto kar si želi.

“Prositi ne smeš, če prvi nima, bo imel pa drugi” ji je pravila. “Živi se samo enkrat.”

Ampak Bor je imel vse. Stanovanje, dobro službo, izgled, njegov tič je bil fenomenalen, le … le vzeti si je ni znal na pravi način. Slišal pa tudi ni kaj mu sporoča in sope na uho medtem, ko se z mednožjem drgne po njegovem korenjaku in ga vzburja na način pri katerem bi vsak drugi ponorel, jo zgrabil za lase in ji pokazal hudiča.

Tokrat ni posegla po spletu, pač pa raje zagrabila ponujeno priložnost s strani prijateljice Irme. Irma je bila “kurbetina” v pravem smislu besede. To je večkrat na glas skozi smeh priznala tudi sama.

“Kaj pa naj, če sem pa potrebna,” se je režala in si roko tiščala med noge.

Preberi celotno zgodbo!