Jan je bil eden tistih moških, ki dišijo po varnosti in nevarnosti hkrati. Ko sva stopila v moje stanovanje, je zrak med nama brbotal od neizrečenih besed in potlačenega poželenja.
V njegovih očeh sem prebrala željo po popolnosti. Hotel je, da bi bila ta noč epska, sinhronizirana, da midva hkrati eksplodirava čez ciljno črto. Prebral je preveč “vodnikov”, preveč se je trudil obvladovati ritem. Nalila sem nama vina, da bi se sprostil. Moj kozarec se je hitro praznil, njegov je ostal skoraj poln.








