Samoten teden je pred menoj. Spet je službeno nekje. Pogrešam ga. Njegovi pogosti obiski so mi zbudili željo po moškem.
Po njegovem medenem pogledu, poljubih, po nekaj dni stari bradici, po njegovem vonju, po trdnih mišicah in še trdnejšem udu. Počutila sem se živo. Počutila sem se potrebno. Počutila sem se tudi potešeno. Ko ga ni, živim svojo rutino. Vsake toliko se poigram sama s sabo.









