Na belih kamnih, ob valovanju Egejskega morja, se je dan prevešal v zlatorumen sončni zahod. Sandi je stopil s katamarana in si popravil lahkotno laneno srajco.
Bil je eden tistih moških, ki so nosili svoja leta z dostojanstvom. Rahlo osivela bradica, porjavela koža in zvedavi pogledi so ga delali še bolj privlačnega. Potoval je sam, po dolgem letu napornega dela, in že prvi dan opazil, da vodička, ki je z nagajivim glasom in postavo grške boginje razlagala zgodovino otoka, pogosto ustavi pogled na njegovih očeh.
Maja, tridesetletna Slovenka z neskončno dolgimi nogami, vihravimi kostanjevimi lasmi in pogledom, ki te je oblekel in slekel hkrati. Bila je samozavestna, a v tem pogledu je bilo še nekaj dodatne igrive predrznosti.
Ob priložnosti mu je prišepnila: “Če boš zadržal korak po turi, imam še en kotiček, ki ga ne kažem vsem.”








