– Šest dni kasneje –

Dolgi lasje so razmršeno štrleli okrog nje. Z grenkimi solzami v očeh je vstopila v hladno sobo. Vrata balkona je pustila odprta v upajočem pozdravu vetru, da se bo prehladila in umrla za pljučnico, preden se bo utegnila zjutraj zbuditi v nesrečni sodni dan, ko bo prisiljena v poroko. Lase spletene v kite, ki bi jo zjutraj naredilo še lepšo – dolge, lahkotne kodri, ki bi razigrano plesali za njo, je v jezi nad kruto usodo razpustila in jih besno razmršila.

Spodaj so potekale še zadnje priprave. Kuharice so v krušni peči pekle dvajset hlebov kruha, da bo svež in slasten za razkošno svatbo, pripravile so znamenito prepeličjo pašteto, skuhale borovničev puding in pripravile svinjino, piščance in purane za raženj. Nekateri svatje so že prišli in se namestili v velikem, starem gradu. Ura pa je živahno tiktakala in neprizanesljivo odštevala minute svobode.

Sedela je pred ogledalom in razmišljala o materinem nasvetu. Zmeraj stroga grofica jo je narahlo prijela za roko in ji nežno rekla:

»Poročna noč, draga moja… Leži pri miru in hitro bo minilo.«

Victoria je vedela o čem govori, saj je bila zaradi prisluškovanja pri služkinjah seznanjena z radostmi, ki so se jih le-te doživljale skrivoma z ljubimci med polji ali na seniku.

Ona pa si je želela kaj drugega kakor debelega moškega, sprijaznenega s podobo rejenega prašička, ki jo je ocenjeval in slačil z izbuljenimi očmi ribe na suhem. Težko si je priznala, ampak za trenutek ji je domišljija ob misli na vroč seksualni akt v ogledalu pokazala njegovo podobo. Podobo njega, viteza z vranje črnimi lasmi in porednim nasmehom, ki se je naslikal na njegovem obrazu, ko se mu je na licu pokazala rdeča sled njene klofute. Njega, ki ga je včasih sovražila, ker ji je kradel igrače, ji rušil peščene gradove, jo spotikal in ji nagajal z otroško objestnostjo mladega razvajenega plemiča. Potem ga dolga leta ni videla, ker so zaradi finančnega zloma obubožali. Vrnil se je z enakim slogom na plesu, ves predrzen in samovšečen kakor prej, je menil, da lahko le pomigne s prstom in se vzame kar želi. Kakor že nekdaj jo je razvnemal s čisto posebnimi občutki, sovraštvo in ljubezen, ki ga je čutila ob njem, sta bila tako močna in poživljajoča, da je uživala čisto v vsakem trenutku čustvene tekmovalnosti z njim.

Domišljija prepletena s sanjavimi iluzijami o njemu kakor rešitelju, ji je že pošteno nagajala, da se ji je zdelo, da v odsevu ogledala res gleda njegovo podobo. Z neprikrito ošabnostjo ji je vračal prodoren pogled, usta so se mu ukrivila v seksi nasmešek, ko se je odsev za njo povečal.

Skoraj brez diha se je še zasopla od solz obrnila in zagledala svojega viteza v vsej svoji mogočni pojavi za njo.

»Kaj delaš tukaj?« je presenečeno kriknila, on pa ji je položil prst na ustnice.

»Prišel sem vzeti kar je mojega,« je zašepetal.

Victoria se je ozrla po sobi.

»Ne vidim nič, kar bi bilo označeno z vašim imenom, sir.«

Povlekel jo je s stola v svoj objem in se junaško polastil njenih ustnic. Oholost, s katero ji je ukradel poljub, jo je razdražila, da bi mu najraje pustila sled tudi na drugem licu, po drugi strani pa si je močno želela ostati v vročem objemu vznemerljivega Škota. S silovitostjo mu je vrnila goreč poljub in iskrica med njima je zažarela v ogenj.

»Pridi, greva,« je rekel s stvarno resnostjo, ki je pri njem ni poznala.

»Kam? Jutri se poročim,« je hladno rekla in ga vprašujoče gledala.

»Seveda se poročiš. Z menoj. Že od nekdaj sem te hotel imeti. Tebe, temperamentno, v vsej lepoti, ljubezni in strastni jezi,« se ji je poželjivo nasmehnil.

Hoče se poročiti z menoj?!

»Veš, da me bodo razdedinili, če grem. Morda potem ne bom več tako privlačna,« se mu je posmehnila v nejeveri, on pa jo je drzno dvignil v objem in odnesel na balkon.

*

Skozi oster veter sta dirjala na črnem konju. Za seboj sta pustila že dva griča, ko sta zadaj zaslišala kopita najmanj desetih konj. Victoria se je tesno oklepala svojega viteza, svetli, dolgi kodri so valovali za njo. V galopu sta se spustila do širokega potoka in ga preskočila. Ko sta na drugi strani potoka zaslišala jezno rezgetanje konj, sta si za trenutek oddahnila. Odjezdila sta skozi temačen gozd in nekaj milj proti vzhodu ju je čakala kočija, ki je v hitrem drncu nadaljevala pot proti daljnem severu Škotske.

*

Oči so mu zeleno pobliskavale od zmagoslavja. Povlekel jo je v svoj vroč objem in njeno prezeblo telo ogrnil z ogrinjalom. Njen obraz je prekril s toplimi poljubi, iskrica je ponovno zagorela v svojem žaru in se razplamtela v požar.

»Moja si,« ji je ognjevito zašepetal, ko jo je nespodobno poljubljal vsepovsod, kjer njenega teleščka ni prekrivala obleka.

Victoria je doživljala nekaj čisto novega. Le sanjala je do sedaj o lepem zapeljivcu, o stiku božajočih ustnic z njeno kožo, o radovednih prstih, ki so ji v sladki nasladi poganjali rdečico v obraz.

Nespodobni sir pa jo je ponovno presenetil. Odrinil je njene mehke kodre z obraza, jo nežno prijel okrog pasu in ji z odločnim gibom raztrgal životec dolge obleke. Nežno ljubkovalno se je lotil njenih bradavičk, ki sta nedolžno otrdeli v sladkem pričakovanju. Očarana nad novimi občutki in divjostjo trenutka je razparala njegovo tuniko.

»Zelo nespodobno, draga. Všeč mi je,« se ji je zahvalil na svoj način.

»Ne skrbi, nama bo moj nesojeni mož poslal nova oblačila.«

Razgreto je raziskovala njegov mišičast prsni koš in neizkušeno pritiskala njegovo telo k svojemu. Trdota sulice, ki jo je začutila po njegovim pasom, jo je spomnila prisluškovanja pri služkinjah. Malo je stal, ko pa sem ga prijela v roko, sem začutila kako se veča in mi trdi pod prsti. Kot čarovnija, ti pravim.

Njegov pogled je postal nezgrešljivo pohoten. Kakor lahko pero jo je dvignil in jo položil na rdečo oblazinjeno klop v kočiji. Stekla kočije so se v vnetem ozračju rosila.

Kočija je z vso hitrostjo drdrala po makedamski poti, on pa ji je s potrpežljivostjo nestrpnega ljubimca odvezal tesen steznik. Zmagal je tudi v borbi z njenimi spodnjimi krili in skoraj že fanatično izvlekel svojo sulico na plano. Victoria je radovedno preverila trditev pomočnice kuharice in ugotovila, da ta ni lagala. Otrdel je na nivo kamna. Zastokal je pod njenim dotikom in z zadržano strastjo počasi prodrl v njeno deviškost ter se v njej ustavil. Nekaj trenutkov bolečine se je razblinilo pod drdrajočimi kolesi. Ponosno je začutil, ko se je po hujšem valu bolečine z boki pritisnila k njemu. Še zmeraj zadržujoč se previdno je s kratkimi sunki suval vanjo in se ob pogledu na obraz prevzet z drugačnimi spoznanji hitro bližal zadovoljitvi. Novi kraji so s seboj prinesli sladko ekstazo novega doživetja.