Prečudovito je bilo, ko se je sprehajala po veliki dvorani polni ljudi našemljenih v različne osebnosti v zgodovini. S sten so z vseh strani viseli barvasti trakovi, svetlobo pa je delalo šest ogromnih lestencev. Stena je bila domiselno poslikana s prizori iz preteklosti, ki so si med seboj sledili v nesmiselnem zaporedju, saj so bili med seboj pomešani prizori iz vojne ter idilični, romantični trenutki radosti.

To je bil njen dan. Danes je dopolnila osemnajst let. Bila je verjetno njena prva in zadnja zabava pri kateri je imela glavno besedo. Čez teden dni bo vse drugače. Zamišljeno se je ozrla k čudovito prepletenim freskam, ki so ji ponujale odgovor, da v življenju ni vse samo črno ali belo, ampak se marsikje vpleta vmes tudi skrivnostna sivina. Z nejevoljo je med gosti zagledala njega, ki je izstopal. Ponorčeval se iz svoje obilnosti, zato je predstavljal kralja Ludvika VI., ki je bil poznan tudi pod vzdevkom Debeli. Sama je za ta večer postala provokativna Anne Boleyn, živahna angleška kraljica, mojstrica zapeljevanja, usmrčena zaradi čarovništva in veleizdaje.

Debeli Ludvik se je znašel pred njo, se ji poklonil in jo prosil za ples. Gardedama se ji ustrežljivo umaknila, zato ga ni mogla zavrniti in z gnusom sklenila svoje roke z njegovimi zamaščenimi prsti ter preko njegove rame gledala nekam daleč stran. Teden dni! Le nekaj dni svobode, preden bo poročena s tem bogatim samcem srednjih let, ki je žal prihajal iz ugledne plemiške družine ter je bil po mnenju njenega očeta najboljša partija leta.

»Gospa moja, priprave na poroko potekajo zadovoljivo?« jo je vprašal in se z izbuljenimi očmi zazrl v njeno deviško lepoto.

Pokimala je, on pa se ji je opolzko nasmehnil in poudarjeno dodal:

»Štejem dneve, ko se bova združila.«

Še enkrat je mučno pokimala in se zopet zazrla preko njegove rame. Odločena je bila, da bo zadnje dneve prostosti užila do zadnjega trenutka, takoj, ko bo končala ta ples.

Takrat pa so njene oči uzrle njega. Galantno podprt pod svojim mečem, je stal na robu dvorane med Cezarjem in Karlom Velikim. Njegove zelene oči so se v kontrastu s srebrno obleko predrzno zabliskale, ko so ujele njen pogled. Spogledljivo, v slogu Anne Boleyn se mu je nasmehnila ter odplesala z Ludvikom na drugo stran dvorane.

*

»Milostljiva kraljica, smem ponižno prositi za ples?« je zaslišala izza svojega hrbta. Ko se je obrnila, si je vzela trenutek, da si je ogledala visokega  moškega s postavo strah vzbujajočega viteza. Zelene oči so se mu v kombinaciji z olivnim tenom živo bleščale, polne ustnice pa so mu primaknile pogled neustavljivega skrivnostnega zapeljivca. Temno pokrivalo mu je delno zakrivalo obraz, ampak ob robu je opazila valovit pramen črnih las.

»Je bila Anne milostljiva?« se mu je drzno posmehnila, saj je vedela vse o kraljičinem razvpitem življenju, polnem ljubezenskih zarot.

»Do ponižnega viteza?« je uživaje sprejel njeno besedno igro in jo prijel za roko.

Spretno jo je zavrtel na plesišču in z užitkom je zavzdihnila, ko sta elegantno drsela po lesenem podu.

»Znani ste mi. Kdo ste?« ga je presenetila s trditvijo, ko si ga je bolje ogledala.

»To je ples v maskah, jaz pa sem danes vaš vitez,« ji je nežno šepnil, da je začutila njegovo vročo sapo v ušesu.

»Vi me poznate?« ga je vprašala.

»Seveda, čudovita Anne Boleyn, ki pa se ni nikoli poročila z Ludvikom VI. Vi se boste poročili z njim?« jo je pozorno opazoval in pomignil proti njenemu bodočemu možu.

Le kratko je pokimala in na obraz ji je zopet stopila temna senca.

»Pa bi se radi?« je vprašal.

»Ne!«

Pod njegovim predirnim pogledom se je počutila čisto razgaljena, gola, zdelo se ji je, da vidi globoko v njo in prebira njene skrivnosti. Izžareval je neko divjo, neobvladljivo privlačnost, ki je povzročal neznan drhteč občutek po njenem telesu, tam kjer se je je pa dotikal pa gorečo vročico. V nekem trenutku sta bila kot eno in vedela je, da on občuti enako. Čutila je, da bi lahko skrivnostnemu tujcu zaupala vse, čeprav je bilo to nevarno, kar jo je le še podžgalo, da je popustila vplivu njegovega pronicljivega šarma.

Zarotniško se ji je nasmehnil in pokazal ravne bele zobe. Do konca plesa nista več spregovorila, ampak sta čutila, oba. Nekakšna hitra duševna povezanost, ju je poživljala, medtem, ko ju je močna seksualna privlačnost stiskala v tesnem oklepu, da sta  v svojih mislih že oba krepko podlegla grehu.

*

Hladen vetrič se je poigraval z njeno obleko in ji hladil razgreto kožo. Vsa zardela je stala zunaj na milost in nemilost prepuščena neprijaznemu škotskemu vetru. Nekdo je zapahnil težka vrata za njenih hrbtom. Njen vitez se ji je pridružil, v mislih je slačil njena nadležna oblačila z voljnega telesa ter poljubljal njeno nikoli poljubljeno telo. Vsa željna je v njegovih mislih vpijala vsak njegov dotik in se mu prepustila vsa čista in nedotaknjena, da utrga njen deviški cvet.

Povlekel jo je v svoj topli objem pod ogrinjalom. Zastrmela sta se drug v drugega, vroča, prepovedana bližina ju je razvnemala, da je zmagal z izjemno seksualnostjo nabit magnetizem. Njegove polne ustnice so objele njene, da je zastokala pod njegovim mehkim dotikom.

»Moja boš,« je bil odločen, omamljen od njenih sladkih ustnic.

Nadležen vetrič ju je ohlajal, njiju pa so vroči poljubi kot dokaz njune ljubezni segrevali, dokler se ni čarobni ples v maskah slovesno zaključil s snemanjem mask. Nejeverno se je zastrmela vanj, ko je ugledala njegov poznani predrzni obraz. V navalu zmedene energije je njena ročica poletela po zraku in na obrazu lepega viteza pustila rdečo sled.